Od preproste ročice do večfunkcijskega volana

Na prvi pogled se zdi, da je volan tisti mehanski sklop, ki se je tako po obliki kakor tudi po uporabnosti od rojstva avtomobila še najmanj spreminjal. A v resnici se nikoli ni prenehal spreminjati, niti se nikoli ni želel odmakniti od svoje okrogle oblike. Sprva je bil izjemno preprost in namenjen izključno nadziranju smeri, sčasoma pa je postal bolj kompleksen. S postopnim dodajanjem številnih sekundarnih funkcij je postajal vse večji: hupa, stikala avtoradia, stikala za regulacijo in omejitev hitrosti, prestavljanje prek impulznih ročic, varnostna blazina. Tudi material volana se je bistveno spremenil. Njegovo ogrodje je bilo sprva narejeno iz lesa, zatem iz jekla, nato iz aluminija in nazadnje iz magnezija.

Leta 2012 je bil skupaj z vozilom Peugeot 208 lansiran Peugeot i-Cockpit®, ki je predstavil pomembno novost na področju voznikovega mesta. V osrčju triptiha, ki sta ga sestavljala še zaslon na dotik in instrumentna plošča v višini oči, je volan postal bolj kompakten. Za zagotovitev boljšega oprijema so volan preoblikovali ter hkrati s tem vozniku povečali vidno polje in prostor za noge. Peugeot i-Cockpit® se je razširil v vsa vozila iz prodajnega programa in se nenehno spreminja. Do danes se je za ta revolucionarni sklop odločilo že več kot šest milijonov uporabnikov, še vedno pa v avtomobilskem svetu ostaja edinstven.

Kratka zgodovina

Čisto prvi volan je bil vgrajen julija 1894 v vozilo Panhard 4 CV Alfreda Vacherona, in sicer za potrebe dirke Pariz-Rouen, ki jo je organiziral Pierre Giffard, novinar dnevnega časopisa Le Petit Journal, ki je izhajal v Parizu od 1863 do 1944. To ni bila zgolj dirka, temveč odlična promocijska poteza za takratno povsem svežo inovacijo: avtomobil. Vozila, ki jih je poganjal motor na notranje zgorevanje, so morala na približno 100-kilometrski poti od Pariza do Rouena prikazati vso svojo vzdržljivost.

Peugeotovi avtomobili z dvema prestavama in 4-valjnim motorjem so bili opremljeni s krmilom, zaradi česar so bili videti kot motorizirane kočije. Pri drugih vozilih so potniki sedeli drug nasproti drugega, podobno kot v kočiji. Na splošno so imeli proizvajalci kar precej težav pri opustitvi modelov, podobnih kočijam na konjsko vprego.

Na tej dirki je sodelovalo več kot sto vozil z različnimi tipi motorjev (na paro, surovo nafto, bencin, elektriko, stisnjen zrakom, pedala, ...). Kljub zares veliki tehnološki inovaciji, kakršna je bila volan, je Alfred Vacheron s svojim Panhardom 4 CV zasedel četrto mesto, medtem ko sta si sinova bratov PEUGEOT z voziloma Panhard & Levassor, ki sta bili opremljeni z ročico, delila prvo mesto.

Ročično krmilo, ki je pri vozilih tistih časov služilo za nadzor smeri, je začel postopoma nadomeščati volan. S tehnološkega vidika avtomobil tako ni bil več podoben kočijam na konjsko vprego. Zaradi tega se je leta 1901 tudi Peugeot Type 36 močno razlikoval od predhodnih modelov, ki so bili zasnovani na motoriziranih kočijah. Pridobil je dve pomembni inovaciji: pokrov motornega prostora na prednjem delu in volan namesto ročičnega krmila.